DOMOV OČALA KONTAKTNE LEČE PREGLED OČI PONUDBA O NAS SLOVAR OPTIKE
Kontakt Očala Sončna očala Zanimivo bi bilo vedeti Trening vida Akcija:očala 69,- Težave na  računalniku


Kako se zaščitimo pred UV-sevanjem

Človek »opremljen« z nekaterimi anatomskimi in fiziološkimi obrambnimi mehanizmi. K tem spadajo očesna kotanja, obrvi in zatiskanje oči pri močni svetlobi. Kljub temu pa razpršena svetloba in žarčenje pridejo do naših oči. Študije dokazujejo, da če nosimo klobuk z zavihkom ali kapo s ščitnikom lahko precej omilimo posledice UV-sevanja. Redna uporaba sončnih očal pa pripomore k 40% zmanjšanju posledic UV-sevanja. Rezultati študij so pokazali, da povprečno samo 30% prebivalstva preživi svoj prosti čas na prostem zaščitenih, torej redno nosijo sončna očala, kar 25% pa še nikoli ni imela sončnih očal.

Otroci so zaradi svojih prej omenjenih anatomskih značilnosti še bolj ogroženi. Poleg tega po pravilu preživijo več časa na prostem pa vendar kljub temu le 3% otrok nosi sončna očala.


Ultravijolično sevanje (UV-sevanje) je sestavni del vsake dnevne svetlobe in deluje na človeško oko povsem avtomatsko. Toda kako je pomembna prava zaščita pred soncem? Kako je ta zaščita pomembna že v mladih letih? Ali rabijo oči otroka drugačno zaščito kot oči odraslih?

95% ljudi ve, da daljša izpostavljenost na prostem brez zaščite lahko povzroči poškodbe na koži. Celo 85% prebivalstva pozna povezavo med sončenjem in nastankom melanoma.

Samo 7% ljudi pa ve za tesno povezavo med poškodbami na področju oči in UV-sevanjem. Poleg kože so oči drugi najbolj izpostavljen organ, ki zaradi UV-sevanja lahko utrpijo določene poškodbe.


UV-sevanje ni vidna svetloba. O UV-sevanju govorimo pri dolžini žarkov od 400 - 100 nm.

Razlikujemo žarke: UVA (400-315 nm), UVB (315-280 nm), UVC (280 – 200 nm) in UV-vakuum (200-100 nm). Krajša je dolžina žarka, bolj močno je sevanje. K sreči  nas do določene mere pred tem sevanjem ščitita ozračje in ozonska plast. Obseg škodljivosti sevanja je odvisna tudi od trajanja in moči sevanja ter značilnosti okolja. Če tkivo na področju očesa absorbira en foton sončnega sevanja, teče energija tega fotona k molekuli tkiva, ki je bilo obsevano. Reakcija tkiva je odvisna od dolžine žarka: krajši je žarek, večja je energija.

Npr. žarek dolžine 300 nm povzroči 600 x več biološke škode na področju oči kot žarek dolžine 325 nm. Nasprotno pa pride  pri daljšem žarku do bolj globokega prodora v tkivo kot npr. pri infrardečem sevanju.


Očesna leča se v teku življenja spreminja. V procesu naravnega staranja se nepovratno spreminjajo proteini v leči, ki sčasoma postaja rumenkasta in neprosojna. Ta proces lahko pospešijo tudi zunanji vplivi kot UV in infrardeče žarčenje. Tudi dedni faktorji imajo pri procesu staranja pomembno vlogo. Da UV žarčenje pomembno vpliva na hitrejši proces staranja, so dokazale nekatere študije. Med  temi je pomemben podatek Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da cca 12 do 15 milijonov ljudi na svetu letno oslepi zaradi posledic katarakte. Kar pri 20% le-teh lahko trdimo, da gre za direktno povezavo s časom izpostavljenosti UV-sevanju.


Spremembe pogojene z UV-sevanjem učinkujejo kumulativno skozi vse življenje.

Višje kot gremo, bolj tanka je zračna plast, ki nas ščiti in bolj smo izpostavljeni UV- sevanju. Na vsakih 1.000 m nadmorske višine se poveča UV-koncentracija za 10%. Podobno je tudi pri kotih sevanja Bolj kot je kot sevanja nizek, večje je UV-sevanje. Zaradi tega so vrednosti sevanja na področju ekvatorja največje.

WHO izhaja iz dejstva, da do 80% UV-žarkov v celotnem življenju dobimo v prvih 18. letih življenja. Veliko ljudi preživi svoj prosti čas na prostem Le-ti so časovno gledano dalj časa izpostavljeni UV-žarčenju, kot tisti, ki se bolj zadržujejo v notranjih prostorih. Pri tem so otroci še posebej ogroženi: njihove večje in bolj prosojne pupile prepuščajo več UV-sevanja  kot pri odraslih osebah. S pomočjo fluorescenčne fotografije se lahko dokažejo spremembe nastale zaradi UV sevanja že v otroški dobi, česar pri opazovanju z belo svetlobo ne bi mogli ugotoviti.


Na površje našega planeta vpliva UVA in UVB-sevanje, medtem ko UVC-sevanje zadržuje ozonska plast, ki preprečuje prodor na zemeljsko površino. Količina sevanja, ki sta mu izpostavljeni koža in oči, je odvisna tako od geografske širine kakor od nadmorske višine. Na vsakih 1.000 dodatnih metrov nadmorske višine narašča UV obremenitev v odvisnosti od dolžine valov: krajši so valovi, bolj narašča procent obremenitve: 370 nm: + 9%, 320 nm : + 11%, 300 nm: + 24%. (*nm = nanometer: enota za merjenje dolžine svetlobnih valov).


UV- sevanje »napade« oči in okolico oči v drugačnih obdobjih dneva kot kožo.    

80% UV-sevanja nastopi med 10.00 in 14.00 uro, intenzivnost sevanja je seveda v poletnem času večja.. Manj pa je znano, da so naše oči obremenjene zaradi UV-sevanja ob drugačnih urah kot koža. Japonska raziskovalna skupina na čelu z Hirosijem Sasakijem ja ugotovila, da razen pozimi v vseh ostalih letnih časih zgodaj zjutraj in pozno popoldne pride do največje obremenitve oči zaradi UV-sevanja.